Novice RSS icon

Ad blocking: pomen, težave in rešitve

9.11.2016
Internet je postal glaven vir informacijm in naš osebni pomočnik, kar pomeni, da nas spremlja na vsakem koraku. To je odprlo dodaten prostor tudi oglaševanju, ki ga na spletnih mestih vedno več zasledimo. Na podlagi tega pa močno pada oglaševanje v tisku, na radiu in posledično počasi tudi na televiziji, čeprav se to na slovenskem trgu še ne pozna.

Ad blocking
Slika 1: Vir TGI, Mediana 2015.

Največja skupina ljudi, ki vsakodnevno uporabljajo svetovni splet, so ljudje med 21 in 44 letom starosti. Kar je presenetljivo je to, da jim sledi populacija starih 45plus let, ki vedno več časa preživi na internetu. Tako mladi niso več osrednja, primarna ciljna skupina na spletu, ampak se jim počasi pridružujejo tudi starejši. To je zelo pomembno za oglaševanje, saj morajo tako podjetja kot tudi oglaševalske agencije spremeniti način komuniciranja na spletu. Ciljna skupina niso več samo mladi, ampak se jim počasi pridružujejo tudi starejši, kar se bo v prihodnje poznalo pri oglaševanju. Prednost je ta, da se s tem doda ciljna skupina in se razširi krog možnih targetiranih ciljnih skupin. To da podjetjem še dodaten spekter, kam vse je možno in smiselno umestiti aktualne kampanje.

Ad blocking
Slika 2: Vir Gemius SA, 6-2016 & Facebook 2016

Digitalizacija ne prinaša samo prednosti in drugih možnosti razširitve ter vidnosti, pač pa tudi nevarnosti in pasti. Polovica vseh digitalnih oglasov ni videna s strani človeka, ker so kliki in ogledi reproducirani s pomočjo t.i. bot networks (Ingram 2015). To poimenujemo oglasna prevara oziroma v angleščini »ad fraud«. Ad fraud oziroma oglasna prevara je opredeljena kot namerna praksa poskusa prikazovanja oglasov, ki nimajo nobenega potenciala, da bi bili videni s strani človeškega uporabnika (Integral ad science 2009-2016). To je eno izmed pomembnejših vprašanj, dilem, s katerimi se sooča marketing. Oglaševanje je bilo včasih težko merljivo oziroma ni bilo sploh merjeno, danes je, še posebej digitalno oglaševanje, kjer so vsi kliki in ogledi zapisani. To je tudi velika prednost interneta: da lahko slediš in izmeriš vse podatke. Vendar slednje še posebej otežujejo računalniški boti, ki uporabljajo določene računalniške programe, ki ponarejajo število klikov in obiskov spletnih strani. 36 % celotnega internetnega oglaševalskega prometa je generirana iz strani botov, ocenjuje Interactive Advertising Bureau (IAB) (IAB v Warc 2015c).

Drugi problem, s katerim se srečujemo v digitalnem oglaševanju so t.i. ad blokerji, katere si lahko uporabniki namestijo in na ta način prepričujejo, da bi se jim pojavljali oglasi na določenih spletnih straneh. Oglaševalci zaradi tega izgubijo veliko denarja. Na podlagi raziskave, ki jo je opravili Business Insider razkriva, da se je število ad blokerjve v ZDA od leta 2014 do leta 2015 povišalo za 48 %, kar je kar 16 % celotne ameriške populacije (Buisness insider v Warc 2015). V Evropi so se v enakem obdobju kot v ZDA, ad blokerji povišali za 35 %, od tega 16 % samo v Angliji (Buisness insider v Warc 2015). Po podatkih iste raziskave kot zgoraj omenjeno, je bilo v letu 2015 na račun tega izgubljenih 21.8 bilijonov ameriških dolarjev. Nekatera večja podjetja so se znašla na ta način, da so svojim uporabnikom, ki imajo omogočene ad blokerje onemogočila dostop do želene storitve z napisom: »Uh oh…žal ne morete dostopati do svojega Yahoo maila. Prosim onemogočite ad bolkerje za nadaljnjo uporabo«. Ena izmed teh znamk je torej bil Yahoo, poleg njih še nemški časopis Das Bild, The Washington Post, Hulu… (Warc 2015b). To so naredili, da so zavarovali prihodke od oglaševanja.

Ad blocking predstavlja težavo sodobnemu oglaševanju, ampak pomembno vprašanje pri tem pa je, kaj lahko oglaševalci in podjetja pri tem naredimo oziroma, kako se temu zoperstaviti? »Namesto, da se ukvarjate s tem, kako bi ljudi prepričali, da naj odstranijo ad blokerje, se raje ukvarjajte s tem, zakaj ljudje sploh blokirajo oglase« (Eyal Ebel v Warc 2015b).

Ena izmed dobrih rešitev je ta, da se veliko več dela na vsebini, na dodani vrednosti. Vsekakor pri tem ne gre opustiti t.i. klasičnega oglaševanja, saj je le-to še vedno pomembno, ampak ob tem je potrebno razmišljati, kako bi to nadgradili in naredili uporabnikom zanimivo. Kot že rečeno, je rešitev v več vsebine in dodani vrednosti. Na ta način uporabnike svetovnega spleta ne »bombandiramo« samo s klasičnim oglaševanjem, ampak jim ponudimo podrobnejši vpogled v oglaševan produkt, ki jim ga na tak način lažje in bolje predstavimo ter približamo. Vsebinski projekti so se med drugim izkazali za zelo uspešne, tako glede same predstavitve oglaševanih produktov kot tudi hkratne možnosti grajenja imidža blagovne znamke. Pomembno je, da so blagovne znamke prisotne na internetu, ker kot smo zgoraj ugotovili, je veliko populacije prisotne na tem mediju, saj lahko na ta način ohranjajo zavedanje pri potrošnikih oziroma uporabnikih. Vendar je pri tem pomembno paziti na to, da je to, kar damo uporabnikom na splet kakovostno in zanimivo. Raznovrstne meritve nam omogočajo podrobnejše spremljanje tega, kar uspešno deluje med uporabniki in tega kar ne. Ker je internet dinamičen medij potemtakem to pomeni, da lahko oglaševalci pri tem zelo hitro odreagirajo in po potrebi kreative zamenjajo in jih prilagajajo.

Ingram, Methew. 2015. There's a ticking time bomb inside the online advertising market. Dostopno preko: Fortune.com (15. Julij 2015).

Integral ad science. 2009 – 2016. Ad Fraud. Dostopno preko: integralads.com (18. januar 2016).

Warc. 2015. Ad blocking a »viral phenomen«. Dostopno preko: warc.com (14. Januar 2016).

Warc (b). 2015. Trend snapshot: Ad blocking. Dostopno preko: warc.com (14. Januar 2016).

Warc (c). 2015. Online advertising: 10 rules to counter ad fraud. Dodtopno preko: warc.com (13. Januar 2016).

Nazaj na seznam